NOVEMBER 2021: Neodvisnost od polja
Ali je avtentičnost v iskrenosti do sebe in odprtosti do rasti ali v tem, da se držimo nekih prepričanj in verzije sebe, organizacije, družbe?
Ena od temeljnih metod BB intervencij, kot so vodstveni treningi, strateške delavnice, coachingi in mentorstva, je krepitev samozavedanja potencialov posameznika in organizacije. Verjamemo namreč, da je veliko potenciala skritega oz. neozaveščenega. Ta vedno prisoten potencial uspeha in razvoja je tisto 'neizkoriščeno' bogastvo, do katerega moramo pravilno dostopiti. Skozi vaje samorefleksije, povratno informacijo in dialog krepimo samozavedanje, ker verjamemo, da lahko na ta način okrepimo naše vrednote, potenciale, prepričanja. In poznavanje teh je temelj naše pozicije v svetu in do sveta – v skupnosti in do skupnosti.
Neodvisnost od polja v psihologiji »označuje človekovo zmožnost, da se množici ali … celo prejšnjim navodilom lastnega razuma postavi nasproti. Pomeni, da imamo lastna trdna prepričanja , v skladu s katerimi živimo, četudi smo zato izločeni iz družbe ali postanemo nepriljubljeni« (Duhovni kapital, Ian Marshall, Danah Zohar). Po eni strani gre tako za iskanje svoje poti, tako v življenju kot v karieri. Vedeti, kaj hočeš, obdržati svoje vrednote, etičnost ali stališče kljub pritiskom, še več: prepoznati, kje okoliščine, družba, organizacija, vplivajo na našo presojo. Po drugi strani pa tudi priznati lastno zmoto in omejenost lastnih vzorcev, teženj in razuma ter biti pripravljen se od njih odmakniti.
Poznavanje in zavzemanje te pozicije je še posebej težko v trenutkih večjih sprememb, ko se 'karte mešajo na novo' in se pozicije redefinirajo – v spremembi lastnih navad, organizacijskih spremembah in tudi družbenih. V takšnih trenutkih sta tako vztrajanje, kakor tudi sposobnost prilagoditve ob primernih dejstvih, izjemno pomembni veščini. V trenutku, ko se tudi v gospodarstvu krepi potreba po novih, še nepreizkušenih trajnostnih pristopih, pot vodijo tisti, ki verjamejo in so pripravljeni voditi tudi še na nepreizkušenem terenu.
Pomemben člen samozavedanja je torej omogočanje nadaljnjega razvoja, učenja ter širjenja lastnih definicij, vrednot in delovanja, četudi najprej skozi majhne korake in spremembe. Pogosto pomeni kljub negotovosti vztrajati na začeti poti. Z zmožnostjo preizpraševanja in odmika od udobnih navad si dopustimo rast, uvidimo skrite potenciale in se ne ujamemo v preteklost. Lastna pozicija in delovanje namreč ne izhajata le iz preteklih izkušenj (čeprav nas te gradijo), ampak se oblikujeta tudi v odnosu do zahtev sedanjosti, ljudi in situacije, s katero smo soočeni, v osebnem življenju, karieri ali družbeni situaciji. Lastnosti vizionarja in voditelja vključujejo vztrajnost, osredotočenost, odločnost in predanost, a tudi širok pogled in samokritičnost. Le tako lahko na svojem področju ali za družbo kot celoto odpira nova polja znanja, razmišljanja ali delovanja.
Ali nismo tudi kot organizacija, skupnost, družba včasih postavljeni pred podobna vprašanja in izzive? Ali se držimo starih zgodb in vzorcev ali pa se odpremo in se razvijamo, pustimo, da se slišijo novi vidiki, glasovi, morda do zdaj zanemarjeni ali celo izključeni. Z raznolikostjo zgodb in pogledov morda sestavimo novo, bolj trdno neodvisnost. Že ustaljena delovanja pa lahko dopolnimo ali celo preobrnemo. Ko se ne oklepamo svojih (starih) meja, jih morda presežemo.
Sodobni čas potrebuje ljudi, ki so pripravljeni zagovarjati, slediti in prevzeti odgovornost za utiranje novih poti. Takšen pristop pa zahteva jasno izdelano lastno pozicijo in vodstvene veščine za nov, boljši svet.