KSENIJA ŠPILER BOŽIČ OB 20-LETNICI BB-ja

Leto 2020 je poleg vsega prineslo tudi 20 let BB-ja. Ob tej priložnosti gledam nazaj, ampak tudi v prihodnost. Pišem ta uvodnik in se ob tem sprašujem kako je svet v teh 20 letih postal drugačen!? S kakšno hitrostjo se dogajajo spremembe in koliko jih je!? Kako smo povezani in prepleteni med sabo!? Pa kako se povečuje razkorak med nami!? Ne zmorem več slediti, razumeti, dojeti … pa kljub temu želim slediti svoji viziji – razumeti svoja vedenja, se znati bolje odločati, biti boljši človek.

V teh 20 letih sem se soočala z uspehi in neuspehi, razočaranji in veseljem, smehom in solzami. Na pot sem se podala radovedna in z iskricami v očeh, da bi raziskovala širjave in daljave. Ker sem stopala po manj uhojenih poteh, me je bilo tudi strah, a sem kljub temu nadaljevala, odločena učiti se na napakah. Učila sem se sodelovati, se povezovati, sklepati partnerstva in delati v timu z drugačnimi od sebe. Prisegam pa na skupne vrednote in vizijo. Tudi jezila sem se in se še vedno, a se jezo učim brzdati, saj nikomur ne koristi. Poskusim razumeti ozadje sogovornika, predvsem pa tudi sebe in kaj jo sproža. Učenje je moja stalnica in ponosna sem na to, kaj vse sem se naučila na tej poti.

Skozi leta smo podprli in rešili mnoge izzive pri več kot 200 partnerjih, opravili v povprečju 2000 svetovalnih ur na leto in sprožali spremembe pri posameznikih, timih in organizacijah. Se skupaj s partnerji učili, rastli in velikokrat navdihovali. Tudi zato lahko izzive današnje realnosti v BB skupnosti lažje premagujemo, se o njih odprto pogovarjamo na BB dialogih in skupaj iščemo odgovore.

Danes zaradi bogastva, ki ga imam v timu in se kaže v izkušnjah, znanju, predanosti, lahko rešujemo in odgovarjamo na zelo kompleksne probleme v organizacijah. Predvsem dati pomen organizacijski kulturi, jo postaviti ob bok organizacijski arhitekturi in pokazati na pomen voditeljstva in komunikacije, če želimo ta dva elementa povezati. Pri tem pa pokazati na širšo sliko z vidika družbenega in naravnega okolja, v katerem organizacija deluje, hitrosti sprememb in s tem povezanega polja odgovornosti voditeljev.

Letošnje leto je prav posebno, drugačno, polno priložnosti za nova učenja. Iz preizkušenj se lahko veliko naučimo, ko smo soočeni z novo realnostjo. In stvari, ki so bile še ne dolgo nazaj samoumevne, so postale neizvedljive. Preselili smo se v virtualne svetove. Ostajamo sicer povezani, a pogrešamo človeško toplino, objeme. Čutim in vidim veliko jeze, pa tudi ljubezni in solidarnosti. Sprašujem se kakšni ljudje bomo prišli iz te izkušnje!? Želim verjeti v najboljše, zato si za vse nas želim, da bi razvili več empatije, se res iskreno potrudili razumeti drugačne poglede, mišljenja in se naučili konstruktivnega dialoga. Ni tako težko, za trenutek spustimo težnjo po svojem prav, stopimo korak nazaj, prisluhnimo, poiščimo skupno točko in jo ojačajmo.

To sem se sama naučila na tem 20-letnem popotovanju kot svetovalka, mentorica, coachinja. So situacije, ko se ne strinjam, pa ne skočim na prvo žogo, temveč počakam, da bolje razumem in si vzamem čas za raziskovanje, da lahko skupaj najdemo najbolj optimalno rešitev.

Ostanimo povezani, predani skupnosti in z ljubeznijo do sočloveka,

Ksenija

Previous
Previous

NOVEMBER 2021: Neodvisnost od polja

Next
Next

ZGODBA O DVEH BB-jih