JANUAR 2023: KPI, SMISEL IN DOMIŠLJIJA
KAZALNIKI KOT MERILO ZA SPREMEMBO, KI SI JO ŽELIMO
Z udeleženci eksperimenta pod okriljem BB šole smo se tako lanskega oktobra spraševali, kako povezati klasične finančne in poslovne kazalnike s kazalniki organizacijske kulture ter družbenega in okoljskega vpliva, ki ju ne smemo več ignorirati. Kot tudi kako meriti kulturo skrbi, ko jo postavimo v ospredje. Ali bi lahko bili novi kazalniki način, da opolnomočimo in zaščitimo te vrednote znotraj organizacije in navzven ter postanemo del rešitve?
KPI namreč sledijo naši strategiji in jo podpirajo, a ne samo to. Če prenesemo njihovo logiko in moč iz finančnega / poslovnega spremljanja in jih integralno povežemo s poslanstvom in vrednotami organizacije, poskrbijo, da se iz besed premaknemo k dejanjem in nanje ne pozabimo. Tudi pri strateških kazalnikih, ki so bolj dolgoročni, je seveda potrebno izdelati akcijski načrt in določiti odgovorne za te kazalce, z nenehnim spremljanjem napredka pa biti pripravljen svoj načrt prilagajati. Pravi kazalniki vplivajo na vsakodnevno vedenje ter olajšajo delovanje organizacije, saj lahko prispevajo k njeni učinkovitosti in izpolnjevanju namer. Vodijo pogovore o načrtovanju in izvajanju ter so vključeni pri ključnih dilemah in sprejemanju odločitev. Ko so jasni, vidni in uravnoteženi, pripomorejo k trdnejšemu zaupanju pri vseh deležnikih. Njihova transparentnost je zato nujna.
S tem lahko prav tako utrjujejo organizacijsko kulturo, saj so zaposleni poenoteni glede temeljnih točk rasti in razvoja podjetja, ter nudijo bistveno oporo vodenju. Ali lahko torej osmišljeni kazalniki postanejo pozitivna (notranja) motivacija? Tekom lanskega BB skupnostnega eksperimenta smo tako med drugim odprli tudi vprašanje, kako in na podlagi česa želimo biti presojani sami, in razmišljali, kako na primer vključiti osebno odgovornost (do dela in ekipe) v indikator, ki bi pozitivno motiviral.
OSMIŠLJANJE OBSTOJEČEGA IN DOMIŠLJIJA ZA NOVO
Ustvarjanje novih kazalnikov vrednosti sicer ne izključuje gradnje na stvareh, ki že delujejo. V uravnovešanju starega in novega se moramo vseskozi spraševati, katere vrednote vnašamo v naše sisteme in strukture, pa tudi kje in kako, predvsem pa zakaj, tj. s kakšnim namenom. Vse to je bistveno tako za notranjo kot zunanjo komunikacijo, saj lahko v svojo zgodbo o uspehu povabimo nove morebitne partnerje ter ustvarimo skupnost okoli ključnih vrednot in razširimo njihov domet. Morda celo odpiramo razmišljanje o kazalnikih blaginje celotne družbe.
Če torej želimo drugačne odgovore, moramo morda zastaviti nova vprašanja in negovati domišljijo za nove kazalce na še neutrjenem terenu. Čemu želimo posvetiti svojo pozornost? Običajni, klasični načini sami morda ne ustrezajo več in ne pokrijejo v celoti naših novih realnosti in vrednot. Kako torej aktivno preverjati svoje (za)obljube ter ustvariti nov jezik za sporočanje želenih sprememb in drugih vrednosti?