JUNIJ 2023: UČINKOVITI Z NAMENOM
Ali je lahko učinkovitosti preveč? Tokratna tema BB uvodnika se je rodila iz debate med članicami ekipe o tem, kako lahko pretirana osredotočenost na optimizacijo našega časa in dela ogrozi tisto, kar predstavlja našo človeškost ter nenazadnje veselje do dela in življenja. Smo pripravljeni spustiti ves prostor za majhne radosti, trenutke smeha in spontane izmenjave v ekipi, pa včasih tudi čas za dobro kosilo, ker nam je pač pomembno?
»Produktivnost skozi čas je dober način za merjenje vpliva strojev, ne pa znanjskih delavcev,« pravi futurist dela Dominic Price.
Učinkovitosti robotov in umetne inteligence ne bomo nikoli dohiteli, medtem ko se njihova storilnost vsakodnevno izboljšuje in bo le še rasla. Vprašajmo se raje, kje so naše posebne, človeške veščine in nenazadnje tudi smisel našega dela. Človečnost je v interakcijah in njihovem bogastvu, v naši moči sočutja in sposobnosti, da si predstavljamo stvari drugače, se združujemo in soustvarjamo. Če je narava našega dela drugačna, tudi njegovo učinkovitost merimo drugače.
Ne zanikamo torej relevantnosti kriterija učinkovitosti pri delu, na ravni ekip in organizacij, saj je ključna osnova za uspeh in rast podjetja. Spada pod merila, ki si jih zadajamo pri svojem delu, kot tudi pod cilje, ki jih postavljamo pri naših partnerstvih. A kot vedno se želimo vprašati, ne le kaj in kako delamo, ampak tudi zakaj in s kakšnim namenom.
Ali je torej učinkovitost cilj sama po sebi ali pa je zgolj eden od gradnikov poti k ustvarjanju dobrobiti? Kako sploh učinkovitost razumeti danes, ko roboti mislijo bolj učinkovito od nas in nas stroji več ne potrebujejo?
V neizbežnem soočanju podjetij z avtomatizacijo lovljenje učinkovitosti ni način, kako v tem procesu zmagati. Dela ne moremo videti zgolj skozi prizmo stroška, temveč tudi neprecenljivega vira. Odgovor je v iskanju novih, prihodnjih področjih ustvarjanja vrednosti. Ko lahko roboti ali umetna inteligenca opravita najbolj osnovne in čas jemajoče naloge, se lahko vrednost ustvari na višji ravni kot takrat, ko so bili s temi enostavnimi opravili zasedeni ljudje. Danes recimo opažamo vse večjo pomembnost socialnih veščin, interakcij, servisa, posvečanja časa ljudem, strankam in drugim. Delovna mesta se preoblikujejo tako, da so tudi za zaposlene lahko bolj zanimiva in koristna.
Kakšna je kvaliteta naše učinkovitosti?
Če vse delamo za ceno učinkovitosti kot primarnega cilja podjetja in naše organizacije dela, časa itd., ne da bi se vprašali, zakaj in kakšna je njena kvaliteta, hitro izgubimo ne le veselje, ampak tudi domišljijo, kreativnost, predvsem pa bogastvo odnosov. Smisel, ki ga najdemo v majhnih stvareh, radostih vsakdana, človeških povezavah in izmenjavah, času, ki ga odmerimo za sočloveka in zase, ter za vse tiste stvari, ki so izraz naše človeškosti ter s tem bistvene sestavine naše blaginje, kot tudi izjemne priložnosti naše rasti in uspeha.
Že lansko leto pa smo pisali tudi o trenutkih osmišljenega dolgčasa in njegovega potencialnega obilja. Ko v navalu produktivnosti ure in ure sedimo za mizo, osredotočeni na reševanje izzivov pred sabo, si ne vzamemo časa, da bi nanje za trenutek pozabili in pustili, da naš um nekaj minut prosto plava ter išče nepričakovane uvide in utrinke. Zdi se, da sta včasih tudi produktivnost in učinkovitost med tistimi stvarmi, ki nam začnejo uhajati, ko se nanje preveč osredotočamo, ne da bi se vprašali s kakšnim namenom.
Jeseni bomo zato naše razmišljanje nadaljevali v premislek, kakšna bi lahko bila #novakvalitetaučinkovitosti.